2025

Vse na svetu se vrtí,

zdaj sonce sije, zdaj grmí;

zato jeziti se ne splača -

bolj se sekiraš, prej te ni! 

(Dalibor Hladnik) 

Klobuk 2025

Uvodna opomba: klobuk na žaru - ubadamo se zgolj s tistimi, ki jih imamo radi - je bil za objavo na spletu krepkó prirejen.

 

Drage gostje in gostje, najprej se bomo skupaj izobrazili, kakor so drugi izobrazili mene pred davnimi desetletji, ko sem kot zeleni srednješolec srkal 'Samoupravljanje s temelji marksizma'. Dobro poslušajte o teh modrostih, kajti povedal bom samo enkrat ... 

Kaj je materija?  »Materija je obči skupni pojem za cel spekter pojavnih oblik dejanskosti.«

Kaj je dialektika?  »Dialektika je veščina/nauk o najsplošnejših zakonih gibanja, tako stvarnega svetá kot ljudskega mišljenja.«

Kakšna je razlika med 'isti' in 'enak'?  »Isti je prav tisti, enak je pa prav tak.«

Šele zdaj lahko začnemo s prireditvijo, ki jo tradicionalno svečano izvajamo ob ta veselem dnevu kulture 3. grudna, ko se spominjamo rojstva največjega med največjimi, dr. Franceta Prešerna.

 

Letos smo nagrajenca – prvič v zgodovini – izžrebali. Ne, lažem. Vsi drugi so odklonili priznanje. Ne, lažem. Naš nagrajenec se je kar sam javil in ponujal. Ne, lažem. Žrtvoval se je. Ne, lažem. Pojma ni imel, da ga bodo v glavnem odboru imenovali za prejemnika Glosinega klobuka. Ne lažem.

Prvič v zgodovini bomo pred podelitvijo te častne insignije pri obrazložitvi uporabili tudi wikipedijo. A pred tem in pred odkritim gostom, ki je napisan na našem vabilu, si moramo vzeti čas za skritega gosta. 

Ta je velika osebnost, katere oče še vedno živí v svojih delih in naših mislih kot prav tako velika osebnost ter kot avtor izvrstne knjige 'STRGANKE IN POSTRGANKE', tj. dr. France Štukl. Podarila mi je to zanimivo in dragoceno knjigo Nataša Budna Kodrič, arhivska svetnica in pisateljica. Gre za zadnjo knjigo dr. Štukla, ki so jo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, kjer dela tudi Nataša in je poprej delal ter ustvarjal dr. Štukl, izdali decembra 2022 v sozaložništvu z Občino Škofja Loka in Muzejskim društvom Škofja Loka. V njej je zbranih 27 zgodb, ki jih je avtor na svoj lasten in hudomušen način zapisoval vrsto let in so odraz njegovega doživljanja Škofje Loke in Ločanov, kot jih je videl skozi oči otroka, dijaka, študenta, odraslega človeka. Vse zgodbe imajo resnično zgodovinsko ozadje in vsi nastopajoči liki so na ta ali oni način vtisnili svoj pečat mestu. Knjiga je poslednji pozdrav avtorja domači Škofji Loki, saj njenega izida ni dočakal. Širši javnosti je bila predočena 27. januarja 2023, na spominskem večeru, posvečenemu dr. Francetu Štuklu, ki je potekal v prostorih Sokolskega doma v sodelovanju s škofjeloško občino in tamkajšnjim Muzejskim društvom. Dr. France Štukl – prejemnik Aškerčevega priznanja za življenjsko delo (2012), častni občan Občine Škofja Loka (2014) in častni član Muzejskega društva Škofja Loka (2008) – je bil izvrsten in iskriv pripovedovalec, ki je svoje zgodbe v loškem narečju zelo rad začinil z le njemu lastno in prepoznavno hudomušnostjo. Bil je prava loška legenda in neizčrpna enciklopedija, svoje bogato védenje pa je rad delil z drugimi – tako v obliki predavanj kot v številnih prispevkih in monografijah, ki jih je objavil. Zelo priporočam knjigo!

Njegov sin Jože Štukl, magister arheologije, muzejski svetnik v Loškem muzeju Škofja Loka in Glosin sindikalni zaupnik v tem zavodu, je pravi sin svojega očeta, njegov več kot dostojen naslednik. Iskriv, neverjetno inteligenten, odkrit. Komaj čakam, da nas razvedrí in razsvetlí. Mojster Jože, oder je tvoj. A pogoj za nastop je, da mi podpišeš knjigo svojega očeta.

-----

Najlepša hvala, Jože, klobuk dol! Kot sem rekel, iskriv, neverjetno inteligenten, odkrit si, obenem pa odličen stendapar, marsikdo bi se mogel in moral učiti od tebe.

Gospod Mitja Gabrovec, prosim, začni predvajati video z odkritim gostom 'Ducat minut'.

-----

In zdaj se gremo uganke: kdo je tisti, ki je slovenski rêper in sindikalist z velikim S po duši in telesu (zanimivo, kaj sploh poméni, da si sindikalist 'po telesu'?!), ki je koordinator Zasuka in naš letošnji nagrajenec, ki ima dodeljen vzdevek po Rolandu Njumeju Ntoku (rojenemu 30. novembra 1972, visokemu 181 cm, ki se je preganjal po nogometnih zelenicah na položaju napadalca, med drugim za slovenske nogometne klube, kot so NK Krka Novo mesto, Celje, Olimpija in Korotan Prevalje, ki je skupno v prvi slovenski ligi odigral 59 tekem in dosegel 10 golov, z Olimpijo osvojil slovenski pokal leta 1996, med letoma 1991 in 1996 odigral devet tekem in dosegel en gol za kamerunsko reprezentanco, s katero je nastopil na afriškem pokalu narodov leta 1996)? Kdo je, torej, ta, ki ponosno nosi ime N'toko in bo od tega dneva naprej ponosno nosil Glosino pokrivalo in ga bomo obesili na zid slavnih? Čeravno se imam za dokaj odprto glavo, do tega trenutka tuhtam in se samoizprašujem, kdo neki je ta, je moški, je ženska?

Kaj pravi wikipedija (https://sl.wikipedia.org/wiki/N%27toko)? N'toko, pravo ime Miha Blažič, slovenski rêper, kolumnist in sindikalist. Na sceno je vstopil z rêpom in elektronsko glasbo, prepleteno z družbenim aktivizmom. Piše kolumne za Mladino. Leta 2022 je soustanovil sindikat Zasuk. Vzdevek si je nadel (napaka, wikipedija ni vsevedna, vzdevek je DOBIL!) po kamerunskem nogometašu Rolandu Ntoku.  Odraščal je v ZDA. V Ljubljani je študiral teologijo, a je študij obesil na klin in se je posvetil glasbi. Glasbeno kariero je začel kot pevec funky-jazz-rap kolektiva Moveknowledgement, deluje pa tudi kot solo izvajalec. Dvakrat je zmagal na slovenskem državnem »freestyle« tekmovanju, leta 2001 in 2003, ko si je prvo mesto delil z raperjem Trkajem in za nagrado prejel snemanje albuma pri založbi Nika Records. Poleg skupine Moveknowledgement je dejaven kot DJ in organizator v Safari Kruju, v katerem skupaj z Igorjem Vukom in svojo soprogo Zano Fabjan Blažič (Zana Caroline) organizira in nastopa na mesečnih dogodkih na Metelkovi v Ljubljani.  (Wikipedija je tudi malo zastarela, žal se je artistično upokojil; res pa je, da se je reaktiviral samo za nastop na Glosinem klobuku 2023, kar je bila za nas velika čast.)  Z ženo glasbeno sodelujeta tudi v angleško-japonsko-slovenskem kolektivu Trinitron. Poleg Jake Bergerja na bobnih in Marka Karlovčeca na saksofonu in kitari je s svojim vokalom in elektroniko del tria Ghosts of time. Redno posoja vokal tudi kolektivu BeatMyth, ki ga sestavljajo Igor Vuk (DJ PlankTon), Mitja Pritržnik (Mike Preeters) in Boštjan Pirnar. Njegov samostojni projekt pa je Shampoo guy; pod tem imenom ustvarja instrumentalno, klubsko glasbo, ki zveni kot electro, techno, hiphop in house. (Wikipedija je tudi malo zastarela, žal se je artistično upokojil.) V nekem intervjuju je na vprašanje, kateri glasbeniki so najbolj izoblikovali njegov glasbeni okus, odgovoril tako:

»12–14 let: Bon JoviAerosmithPoison …, 14–16 let: Guns and RosesMetallicaNirvana …, 16–18 let: 2pacDr. DreSnoop Dogg …, 18–20 let: Fugees, Mos Def, The Roots …, 20–22 let: HendrixThe DoorsMiles Davis …, 22–24 let: Sage Francis, Aesop Rock, Dose One …, 24–26 let: The Boredoms, Otomo Yoshihide, Shibusa Shirazu Orchestra…, 26–28 let: Tom WaitsBjörk, še več Boredoms …, 28–30 let: LCD Soundsystem, Justice, Soulwax …, 30–danes: Nakata Yasutaka, Lil Wayne …«.

Pravi, da so se njegovi kriteriji o dobrem freestylu zvišali, ko je prvič slišal Sagea Francisa. Z njim se je nekoč tudi pomeril v freestylu. Pri ustvarjanju glasbe ima nanj močan vpliv tudi Japonska, kjer je nekaj mesecev živel in tam izdal tudi nekaj solističnih albumov. Z ženo je vodil center za migrante v nekdanjem Rogu. Je splošni koordinator sindikata Zasuk. Imel je svoj blog.

 

In kaj porêče v obrazložitvi samega sebe?

Rojen sem 8. julija 1980 v Novem mestu, odraščal sem v Straži.

Leta 1987 se z družino preselimo v Los Angeles, kjer preživim naslednjih 5 let.

Vrnemo se v Slovenijo leta 1992, končam osnovno šolo v Novem mestu in se nato vpišem v Gimnazijo Novo mesto. Igram nogomet in košarko.

Konec srednje šole se začnem aktivneje ukvarjati z glasbo, predvsem z rêpom, učim se tudi kitaro in tolkala.

Z Urošem Weinbergerjem in Goranom Balogom ustanovimo skupino Moveknowledgement. Navdihujejo nas predvsem hiphop, soul, funk, reaggae, jungle in drugi žanri, ki so bili pri nas takrat manj uveljavljeni. 

Preselim se v Ljubljano in se vpišem na fakulteto - dvopredmetno teologijo in francoščino, vendar se študija pretirano ne udeležujem, v prvi vrsti me okupira glasba. Z bendom vse več nastopamo, a po začetnih uspehih Goran Balog umre v prometni nesreči.

Vmes delam različne službe prek študenta, dokler po dveh letih ne izgubim študentskega statusa. Nato se zaposlim v glasbeni trgovini.

Leta 2001 postanem državni prvak v freestyle rapu, prav tako leta 2003, ko dobim za nagrado pogodbo za izdajo solo-albuma na založbi Nika Records. Istega leta izdam prvi solo album Cesarjeva nova podoba, z Moveknowledgement pa  izdamo prvi album Sun Sun. Takrat pustim redno službo in se aktivneje posvetim glasbi, preživljam se z občasnimi deli v skladišču in za šankom.

V naslednjih letih izdam več albumov, potujem po Evropi in nekaj malega po Indiji.  /Tam posredno spoznam Janeza Dolinška, ki je napisal odlično knjigo 'Daleč od bliziu' o 222 dneh v Indiji, dodajam jaz./ Delam tudi kot organizator dogodkov na Metelkovi in drugod. Zelo me navduši eksperimentalna glasba, leta 2008 grem prvič na Japonsko in tam s premori preživim naslednjih nekaj let, ter izdam dva albuma za tokijsko založbo Call and Response Records, v Sloveniji pa album Parada Ljubezni, ki postane moj največji komercialni uspeh.

Sledijo leta zelo intenzivnega turanja po Evropi in Japonski, kot tudi delo v gledališčih, organizacija dogodkov, didžejanje in produkcija elektronske glasbe.

Leta 2012 se začnem ukvarjati z aktivizmom in se aktivno pridružim protestom vseslovenske ljudske vstaje. V tem času začnem objavljati politične zapise na svojem blogu in različnih portalih, kasneje pa začnem pisati redno kolumno za Mladino in izdam knjigo esejev Samoumevni Svet. 

Kot aktivist sem aktiven na različnih področjih, predvsem v bojih proti privatizaciji in varčevalnim ukrepom, leta 2015 pa ob prihodu beguncev sodelujem pri ustanovitvi Protirasistične fronte brez meja ter delujem v Avtonomni tovarni Rog oziroma dnevnem socialnem centru za begunce, ki kasneje preraste v organizacijo Ambasada Rog. V tem času se vse manj ukvarjam z glasbo in vse bolj z aktivizmom, v Rogu se vse bolj borimo proti gentrifikaciji Ljubljane.

Leta 2017 izide moj zadnji album Emirates za nemško založbo Unique Records. Glasbeno se upokojim leta 2021.

Po deložaciji Avtonomne tovarne Rog nadaljujemo z delom v Ambasadi Rog, ki preraste v člansko delavsko organizacijo za begunce in tuje delavce. Ta postane moja primarna dejavnost, z njo se preselimo v nove prostore, se borimo proti deportacijam, izborimo delovna dovoljenja za prosilce za azil ter spremembo Zakona o tujcih.

Leta 2022 začnemo z ustanavljanjem sindikata Zasuk, ki združuje prekarne delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju in ki se združi v konfederacijo s Sindikatom Glosa. Sem ponosen in dejaven član glavnega odbora Sindikata Glosa – dodajam jaz –, zelo rad pišem zapisnike sej in sestankov – no, tistega o 14. seji glavnega odbora nam še nisi poslal, zato ga na današnji, 15. seji, ki je potekala pred Klobukom, nismo mogli potrditi; a imaš opravičljiv razlog, preobilico dela in premalo časa, ga bomo pač naslednjič. Takoj se loti dela! Skupaj s kolegi sindikalisti leta 2025 izpogajamo Uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi oziroma t. i. Zasukovo minimalko. Ter posledično ministričino Odredbo o višini minimalnega urnega plačila za opravljeno delo samozaposlenih v kulturi, dodajam jaz.

Z drugimi zadevami – vključno s publikacijami, gledališkimi predstavami, glasbenimi albumi, kompilacijami, gostovanji, nagradami, umetniškimi rezidencami ipd. itd. – se lahko seznanite na naši spletni strani pod 'Glosin klobuk 2025' v datoteki »BIOGRAFIJA MIHA BLAŽIČ«. Béra je resnično fascinantna, v čast in ponos mi je, da te poznam, Miha Blažič N'toko!

Tudi zato, ker si se tako brezkompromisen in srčen sindikalist. To si izkazoval v Delavski koaliciji, ko si se, skupaj z drugimi zdravimi silami – ne, ne smem ostati tiho –, angažiral v zvezi z nepošteno pokojninsko reformo. Žal te/nas ljudstvo ni uslišalo glede referenduma, zaradi česar bo v bližnji in manj bližnji prihodnosti občutilo, da reforma v marsičem slabša položaj sedanjih in bodočih upokojencev. A kaj hočemo, moramo stati inu obstati ter še številne boje za dostojno življenje delavstva, upokojenstva in drugega prebivalstva lepe naše domovine nadaljevati.

Dragi gostje in gostje, se spominjate, kaj smo porekli lani? To, da se vsakič vzradostímo, ko s klobukom počastímo plemenite kapacitete. V tem letu ni nič drugače, junak je znova vsestranski, kar ste slišali in si ogledali pred nekaj minutami. Ne podeljujemo priznanj fahidiotom in fijakarskim konjem, ki ne vidijo preko kalupov svoje stroke. Radi imamo celovite osebnosti, ki so pomenljive tokraj in onkraj sindikalnega gibanja. In on je takšen. Je telesno in duševno čil, uravnovešen, razmišljujoči sindikalist - človek - mentalist, vidi v glave drugih ljudi in predvideva rešitve/razplete, kar je izjemno redek dar. Nekoč je bil pasivni in aktivni nogometni in košarkarski igralec/navdušenec, danes pa vsak dan laufa in je en navaden velik P: poskočen, pokončen, prijazen, priljubljen, pogumen, pameten, pošten, profiliran, prodoren, predvsem pa pravi prijatelj, podpornik, predan pomočnik preizkušancem, ponižancem pa poražencem. Brez pomisleka ponudi roko in ramo podpore.

Ne bomo več preveč utemeljevali, je škoda časa, videli ste izsek 'Ducat minut', to je bila utemeljitev letošnjega klobučnika.  (Celoten pogovor je sicer dostopen tukaj: Podkast kevdr ntoko.)  Dodajam le še bistroumni izrek, po katerem je zelo znan: "Sindikalizem v Sloveniji je kot strah: znotraj je votel, zunaj pa ga nič ni. Z redkimi častnimi izjemamí."  Se vidi, da je res vrhunski stihoklep. Ob tem mu je pometanje pred lastnim pragom domače, ker to terja pokončnega in pogumnega človeka, kakršen tudi v resnici je, dvojna morala pa mu je tuja in jo zlahka premaguje ter drugim nastavlja ogledalo. Vse to več kot zadošča za podelitev letošnjega priznanja, pravilom je več kot zadoščeno, kar izhaja tudi iz samega sklepa 24. redne seje glavnega odbora Sindikata Glosa z dne 11. 4. 2008 (ko je bil ustanovljen Glosin klobuk): naj se priznanje podeljuje osebam, ki opravljajo posebno izvirno, uspešno in odzivno sindikalno delo ter pomembno prispevajo k uveljavljanju socialnega dialoga ter delovnopravnega in materialnega položaja zaposlenih in samozaposlenih v dejavnostih Sindikata kulture in narave Slovenije.

NAGRAJENEC 2025 MIHA BLAŽIČ N'TOKO,

ki sovražiš diletante - jamravce - cepetavce,

zavzemi oder!

Srečno!

M. Š.

Preberite še:  Obraz sindikata Miha Blažič N'toko.pdf

Preberite tudi:   https://www.zsss.si/glosin-klobuk-2025/

 

Galerija

Datoteke

Povabilo na Glosin klobuk 2025

BIOGRAFIJA MIHA BLAŽIČ

Obraz sindikata Miha Blažič N'toko