Samozaposleni

Tarife

PRIPOROČENE MINIMALNE CENE DELA ZA SAMOZAPOSLENE 

Cenik:     

cenadelaSZK.PDF

Obrazložitev:

Priporočene minimalne cene dela samozaposlenih v kulturi temeljijo na primerljivosti s sistemom plač v javnem sektorju in zajemajo vse poklice oziroma delovna mesta plačnih skupin G in J, ki se uporabljajo za področje kulture. Primerljivost cen dela temelji na 82. b členu ZUJIK (Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16).

Priporočene minimalne cene dela samozaposlenih so izračunane na podlagi izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta in bruto osnove, povečane za stroške samozaposlitve (stroški, ki jih za redno zaposlene delavce nosi delodajalec), in zajemajo:

  1. prispevek za socialno varnost delodajalcev: 16,10 % (215. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; obvezni prispevek na bruto plačo);
  2. regres za letni dopust: 5 % (131. člen Zakona o delovnih razmerjih /ZDR-1/; znesek za bruto regres se povrne pri 10 mesečnem prihodku za primerljivo plačo v 35. plačnem razredu, kar je uporabljeno tudi v nadaljevanju);
  3. nadomestilo za izobraževanje in sledenje stroki: 12 % (170. in 171. člen ZDR-1; letno znaša 2.580 € za nakup literature, udeležbo na festivalih, seminarjih, predavanjih ipd., vključno z nadomestilom za proste dni);
  4. investicije v osnovna sredstva: 5 % (na letni ravni 1.075 €);
  5. nadomestilo za administrativno delo: 10 % (mesečno 180 € za vodenje računovodstva, letna poročila, izpit iz varnosti pri delu, zdravniški pregledi ipd.);
  6. nadomestilo za pravniške storitve: 6 % (letno 1.300 € za svetovanje pri sklepanju pogodb in drugih pravnih zadevah);
  7. nadomestilo za nadomestilo izpada prihodka v primeru bolezni: 0,6 % (137. člen ZDR-1; na podlagi statističnih podatkov se predvideva povprečno 1,5 dneva bolniške nezmožnosti za delo letno, to pomeni 61 dni v 40 letni delovni dobi, nadomestilo znaša 130 € letno oz. 10,75 € mesečno);
  8. nadomestilo za jubilejne nagrade: 0,3 % (87. člen Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji; letno 65 €, to je 2.580 € v 40 letni delovni dobi);
  9. nadomestilo za odpravnino ob upokojitvi: 0,5 % (132. člen ZDR-1; v 40 letni delovni dobi znaša 4.300 €, kar je 2,4 izhodiščne plače);
  10. solidarnostna pomoč ob smrti, invalidnosti ali elementarni nesreči: 0,5 % (90. člen Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji); v 40 letni delovni dobi znaša 4.300 €.

                                                                                                                                                                     Pripravil: Denis Miklavčič, oktober 2017.

 

 

/ Iz arhiva:  TARIFE ZA SAMOSTOJNE PROFESIONALNE DELAVCE V AVDIOVIZUALNI INDUSTRIJI 

»Tarifnik« je nastal po vzoru angleškega tarifnika PACT/BECTU. Zajema večino filmskih in TV profilov. Avtorska dela so predmet uredbe ministrstva za kulturo RS.

Namen »tarifnika« je, da se vzpostavi profesionalno stanje v slovenski kinematografiji, tako, da bodo tisti, ki želijo profesionalno delati na tem področju, vedeli kaj jih čaka, da bodo lahko s svojim trdim delom tudi preživeli.

Z uporabo »tarifnika« se lahko producent izogne izsiljevanjem s strani delavcev, prav tako pa bodo tudi delavci vedeli, koliko je njihovo delo vredno in ne bodo postavljeni pred dejstvo češ: toliko ti plačam, če nočeš pa ne boš delal.

Prav tako producent s pomočjo »tarifnika« prikaže v predračunu dejanske stroške dela, ki s tem postanejo fiksni strošek. Mislim, da je potrebno končno preseči miselnost, da je tehnika fiksni strošek, delo pa variabilni, saj se lahko z pomočjo raznih pritiskov cena delavcu zniža.

V elektronski obliki je »tarifnik« v veliko pomoč producentu pri pripravi predračuna in obračuna. V tabelo se enostavno vpiše število tednov za kolikor bo delavec angažiran, desno v tabeli odčitamo skupno vsoto delavčevega honorarja, spodaj pa skupno vsoto honorarjev ekipe po tednih, spodaj desno pa še skupno vsoto vseh honorarjev.

»Tarifnik« vzpostavlja temelj bodočemu sodelovanju z Evropsko skupnostjo in s tem v zvezi tudi koprodukcijam. Zato predlagam, da se »tarifnik« čimprej sprejme in uveljavi.

NAČINI ANGAŽIRANJA:

  • pogodba s.p.: izstavljanje računa v bruto znesku, s.p. plačuje prispevke. Prednost s.p. je uveljavljanje dejanskih stroškov, neodvisnost, minimalna administracija, lastna delovna sredstva.
  • avtorska pogodba: v bruto znesku, izplačevalec nakazuje akontacijo dohodnine, prispevki so vključeni v honorar, če avtor preseže cenzus, sam plačuje prispevke
  • zaposlitev za določen čas: zaposlovanje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, po končanem projektu se delavec spet prijavi na Zavod za zaposlovanje. S tem ima urejeno zavarovanje, pokojninsko dobo, po daljših projektih tudi nadomestilo dohodka. Producent lahko uveljavlja povračilo za plačane prispevke.
    To opcijo je potrebno razdelati in uveljaviti na Zavodu za zaposlovanje poseben status za avdiovizualne delavce. Predagam, da se privzame nemški model z določenimi modifikacijami na slovenski prostor.
  • pogodba o delu: način angažiranja redno zaposlenih, upokojencev ali delavcev brez statusa. To je najdražja oblika angažiranja zaradi visokih davkov.
  • novačenje: razpis za volonterje

DELOVNI POGOJI:

  • Dolžina delovnega dne: zaradi specifike filmskega dela, kjer je osnova dolžine snemalnega dne delo kamere, kar pomeni, da morajo drugi sektorji delati dlje (scenografija, maska, garderoba itd), je potrebno določiti počitek med dvema delovnima dnevoma. Minimalen počitek med odhodom in prihodom v bazo mora biti najmanj 12 ur .
  • Odmori med delovnim dnem : bistveno je, da ekipa normalno je in pije. To je v interesu ekipe, zdravja in varnosti. Pavza naj bo vsake 51 ure 1 uro. Producent je dolžan priskrbeti ekipi prehrano na stroške produkcije, če pa to ni možno, je dolžan članom ekipe nadomestiti stroške prehrane.
  • Delovni prostori : producent oz. izvršni producent je dolžan preskrbeti primerne delovne prostore za skupinsko delo.

UTEMELJITEV:

  • Postavke v »tarifniku« veljajo za profesionalne delavce v avdiovizualni industriji, ki imajo status s.p. ali so vpisani v Razvid samostojnih kulturnih ustvarjalcev in si sami plačujejo prispevke.
  • Glede na delovne izkušnje, uveljavljenost v poklicu in delovno uspešnost se osnova lahko poviša ali zmanjša za 20 %.
  • Neprofesionalcem, to je delavcem brez statusa se obračuna 50% osnove. Le-ti namreč ne plačujejo prispevkov in jim je delo v avdiovizualni industriji postranski zaslužek.
  • Začetnikom (študentski servis) se obračuna 30% osnove. To naj bi delovalo stimulativno in pomagalo pri odločitvi za profesionalno delo v avdiovizualni industriji.
  • Izhodišče »tarifnika« je najnižja pokojninska osnova (126.457,60 SIT za april 2001), ki se revalorizira glede na objavo najnižje pokojninske osnove za izračun prispevkov v uradnem listu RS. To pomeni, da so najenostavnejša dela obračunana tako, da dobi delavec za 40 urni delovni teden mesečno najnižjo pokojninsko osnovo, od katere plača prispevke, ostane pa mu minimalna plača.
  • Osnova je povišana za 25% zaradi nestalnosti dela. S tem je upoštevan letni dopust, regres za letni dopust in čas iskanja dela, kar skupaj pomeni 3 mesece letno.
  • razdelitev na 13 skupin: razmerje od 2 do 12 skupine 1: 2,56. V 13. skupini so avtorska dela, ki so predmet dogovora, oz. Uredbe ministrstva za kulturo. Tej skupini tudi pripadajo avtorske pravice in prihodki od prodaje dela. V 1. skupini so priložnostna dela, ki jih praviloma ne opravljajo profesionalni delavci ampak se običajno najame študentski servis.
  • Tedensko obračunavanje izhaja iz 40 urnega delovnega tedna, ki je določen z Kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti v RS. Daljši tedni so obračunani v skladu z zakonom. To pomeni, da je izhodišče 40 urni delovni teden, pri daljših tednih pa so obračunane nadure (150 %).
    Tedenski obračun je v avdiovizualni dejavnosti smiselnejši od mesečnega, saj gre tu za pretežno projektno delo.
  • Dnevne postavke so za 25% višje zaradi krajšega angažmaja, kar podaljša čas iskanja dela oz. ogrozi načrtovana dela in dogovore ali posega v prosti čas.

UVELJAVLJANJE:

»Tarifnik« potrdi komisija za honorarje DSFU in sprejme izvršni odbor DSFU. O tem DSFU obvesti svoje člane, katerim tudi pošlje »tarifnik«.

DSFU pošlje »tarifnik« Združenju producentov in vsem producentom s priporočilom, da ga upoštevajo pri pripravi predračunov in sklepanju pogodb s sodelavci.

DSFU obvesti sindikat GLOSA – sindikat kulture Slovenije o sprejetju »tarifnika« in poda predlog, da se »tarifnik« vključi v Kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti v RS kot aneks.

DSFU obvesti Gospodarsko zbornico Slovenije in Kulturniško zbornico Slovenije o sprejetju »tarifnika« in priloži kopijo le-tega.

Člani DSFU uveljavjajo »tarifnik« pri sklepanju pogodb s producenti.

UČINKI:

Z uveljavitvijo »tarifnika« se ustvari podlaga za profesionalno delo v filmski industriji, tako v nacionalnem filmskem programu, kot v koprodukcijah. Filmski delavci se pričnejo profesionalno baviti s svojim poslom, pričnejo se dodatno izobraževati in nabirati izkušnje, s čemer dvignejo kvaliteto svojega dela in s tem tudi kakovost izdelka.

»Tarifnik« deluje tudi stimulativno, tako, da nekdo, ki svojega dela ne opravi po profesionalnih merilih, zdrsne na lestvici in ima s tem pri naslednjem angažmaju nižje izhodišče.

PREDNOSTI:

Predstavljeni »tarifnik« zajema večino profilov v avdiovizualni industriji, razporejenih po skupinah. To pomeni, da lahko vsakdo najde sebe in naziv svojega dela, s tem pa tudi obveznosti, odgovornosti in pristojnosti.

  

Ljubljana, 14.05.2001
Denis Miklavčič /

Datoteke

Priporočene minimalne cene dela za samozaposlene (oktober 2017)

Osnovne tarife za samostojne profesionalne filmske delavce (iz arhiva, januar 2008)