1. 10. 2024
na predlog Zakona o dopolnitvi
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zujik-I)
Spoštovani,
v Sindikatu Glosa zelo cenimo trud sestavljavcev teksta, ki so ravnali v dobri veri in so opravili celovite strokovne raziskave ter naslovili - kot je dandanes moderno rêči - pravšnje rečí in peréče vsebine. Navzlic temu so bili v nekem delu preveč previdni, premalo napredni in neživljenjski: tako pri odškodninski odgovornosti direktorjev oziroma članov uprav in članov svetov zavodov zaradi nezakonitega poslovanja (njihova brezbrižnost, samovolja, predrznost in sla po vihtenju žezla prepogosto kvarno vplivajo na finančni in siceršnji položaj v zavodih, katerim načeljujejo) kakor tudi pri kvoti delavskega predstavništva v svetih zavodov (ti organi so izjemno pomembni, a v praksi često slabokrvni, kimajoči, brez pristne povezave z resničnim dejanskim stanjem v konkretni ustanovi).
Ker se v Sindikatu Glosa, kakor vam je znano, dolga leta borimo za izboljšanje pravne ureditve v tej smeri in ker sodimo, da ta dopolnitev krovnega zakona na področju kulture nečesa važnega ne rešuje, tokrat še posebno glasno pozivamo k upoštevanju resnih in trdnih prepozicij, katere sledijo tudi zahtevam našega članstva in širšega delavstva, ki še kako skrbno spremljata delovanje kulturnih javnih zavodov, predvsem pa na lastnih plečih občutita nepravilna ali protipravna ravnanja njihovih poslovodnih organov ter organov upravljanja in nadzora.
V duhu pravičnosti in legitimnosti predpisa torej opozarjamo in predlagamo:
V 34. členu se dodá drugi odstavek:
»Direktor je odgovoren za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Odškodninski zahtevki zastarajo v petih letih od nastanka škode.«
Utemeljitev:
Pripominjamo, da ne gre za direktorjevo odškodninsko odgovornost za negospodarno ravnanje (t. i. minuse) sámo po sebi, marveč striktno za NEZAKONITO poslovanje, ko bi direktor kršil zakone in druge predpise ali kolektivne pogodbe.
(Za primer strokovne napake pri opravljanju dela pa bi se direktor sicer lahko zavaroval podobno kot odvetnik – 'zavarovanje odgovornosti', tj. zavarovanje pred neugodnimi finančnimi posledicami odškodninskih zahtevkov, ki bi jih zoper njega lahko uveljavljali zavod, ustanovitelj/financer ali tretje osebe zaradi škode, nastale kot posledica njegove strokovne napake.)
Na podlagi 33. člena Zujik se določilo smiselno uporablja še za upravo oziroma njene člane, tudi delavskega direktorja.
V 42. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Javni zavod ima svet, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, ki jih ta imenuje na podlagi javnega vabila izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda ali financ ali pravnih zadev, predstavniki delavcev zavoda, ki imajo najmanj tretjino članov v svetu zavoda, in predstavniki večinskega financerja, kadar to ni ustanovitelj, ki imajo najmanj enega člana in največ do ene tretjine članov v svetu zavoda. Predstavnike večinskega financerja ta predlaga na podlagi javnega vabila izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda ali financ ali pravnih zadev, imenuje pa jih ustanovitelj.«
Za tretjim odstavkom se dodá četrti odstavek:
»Člani sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Odškodninski zahtevki zastarajo v petih letih od nastanka škode.«
Dosedanji četrti odstavek postane peti.
Utemeljitev:
Zaposleni v zavodu morajo biti zastopani v svetu, organu upravljanja in nadzora, v tolikšni meri, da imajo večji vpliv na pravilnost in zakonitost odločitev, zlasti tistih, ki se tičejo njihovega ekonomskega in socialnega položaja, njihovih pravic ter varnosti zaposlitve. Tudi sodelovanje v postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev bi bilo na ta način konkretnejše in bolj v skladu z načelom pravne varnosti in transparentnosti.
Kot pri direktorju oziroma članih uprave bi bila odgovornost članov sveta podana zgolj tedaj, ko bi nezakonito postopali, tj. če bi kršili pravni red. In tudi oni bi se lahko zavarovali za primer strokovnih napak pri opravljanju dela oziroma odškodninskih zahtevkov, ki bi jih iz tega naslova lahko uveljavljali zavod, ustanovitelj/financer ali tretje osebe.
V upanju, da boste snovalci in drugi odločevalci, kot varuhi javnega in dobrega, besedilo izboljšali v dobrobit delavstva in drugega deležništva na področju kulture, vas lepo pozdravljamo.
Predsednik Mitja Šuštar
Za prikaz omogoči zunanje piškotke