Samozaposleni
Resolucije
Pred petimi leti smo se samostojni filmski in TV delavci organizirali, da bi zaščitili svoje pravice, preživeli na trgu dela in ohranili profesionalnost.
Sedaj se še vedno soočamo s poraznimi pogoji dela, ki so najslabši v Evropi, po poročilih EURO-MEI. Vrednotenje našega dela je še vedno prepuščeno barantanju. Sprijazniti se moramo z neomejenim delovnim časom, brez pravice do počitka med delom. Dopust nam pomeni čas za iskanje novega projekta. Nimamo pravice do prehrane med delom, nadur, nočnih in nedeljskih ur. Nimamo možnosti izobraževanja,
Še vedno smo v položaju deprivilegiranih, drugorazrednih državljanov in to kljub zavidljivim uspehom slovenskega filma v zadnjih letih.
Res je, da je kakovost slovenskega filma izredno zrasla, vendar se le malokdo zaveda, da še vedno nismo konkurenčni evropskemu filmu ravno zato, ker filmske ekipe delajo na amaterski način. Veliko je dela na črno. Nimajo možnosti dopolnjevanja svojega, v praksi pridobljenega znanja. Delajo do skrajnih fizičnih zmožnosti, bolezni prebolevajo na nogah. Edina motivacija je ljubezen do svojega dela.
Sedaj je že vsem po svetu jasno, da so ljudje največji kapital vsakega podjetja, v katerega je vredno vlagati, še posebej je to pomembno v vsaki kreativni dejavnosti.
Po izločitvi neavtorskih poklicev iz razvida samostojnih delavcev v kulturi pri ministrstvu za kulturo RS se je večina filmskih delavcev znašla izven formalnega statusa z možnostjo samozaposlitve kot samostojni podjetnik. Vendar pa je tak status paradoksalen, saj je s.p. profitna dejavnost, kultura pa neprofitna. Za s.p. na področju kulture ni pristojna GZS, tako, da smo samostojni filmski in TV delavci ostali brez sogovornika na strani države, prepuščeni sami sebi.
Zato samostojni filmski in TV delavci predlagamo skupščini sindikata GLOSA, da sprejme RESOLUCIJO O SAMOSTOJNIH DELAVCIH V AVDIOVIZUALNI DEJAVNOSTI, v kateri zahtevamo od ministrstva za kulturo RS, da se opredeli do avdiovizualne dejavnosti in izkaže interes po kvalitetni profesionalni produkciji s kadrovsko politiko, ki bo poudarjala visoko profesionalnost, motivacijo, izobraževanje, osebnostno in socialno rast ter vrednotenje vseh delavcev v avdiovizualni dejavnosti.
Sindikat GLOSA bo poiskal sogovornike, s katerimi bo dogovoril in sklenil sporazume za
- ureditev statusa in razmer v avdiovizualni dejavnosti,
- umestitev te dejavnosti v Slovenski nacionalni program, ki naj bo oblikovan in sprejet nemudoma,
- oblikovanje in sprejem programa kadrovske politike v filmski dejavnosti s posebnim poudarkom na izobraževanju in usposabljanju samostojnih delavcev v kulturi,
- ureditev pravno formalnega statusa samostojnih delavcev v avdiovizualni dejavnosti, tako, da bo v skladu z naravo njihovega dela,
- sprejem in uveljavitev vrednotenja filmskih poklicev na podlagi sprejetega tarifnika Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev,
- uvrstitev filmskih poklicev v standardno klasifikacijo poklicev,
- podpis kolektivne pogodbe za samostojne filmske in TV delavce, oziroma samostojne delavce v avdiovizualni dejavnosti in
- uspostavitev mehanizmov za uvajanje in spoštovanje sprejetega.
Denis Miklavčič, s.p.
S to resolucijo, sprejeto na občnem zboru Društva Slovenskih Filmskih Delavcev, dne 6. 3. 1997 se uredi delo samostojnih delavcev v filmski in TV produkciji (industriji), s statusom samostojnih ustvarjalcev, delavcev na področju kulture ali samostojnih podjetnikov na sledeči način:
Za samostojne filmske in TV delavce veljajo določila iz splošne kolektivne pogodbe, kolektivne pogodbe za kulturo in kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija.
Osnova za izračun honorarja je bruto letna vrednost primerljivega delovnega mesta z vsemi dodatki iz kolektivne pogodbe.
Bolniški dopust, nadure, nedeljske, nočne ure, kot tudi nadomestilo za prehrano med delom, potnimi stroški in podobno se uredi v skladu z kolektivno pogodbo.
Ravno tako se honorarju prišteje dodatek za delovno dobo, kar je tudi v skladu z kolektivno pogodbo.
Samostojni filmski in TV delavci namreč ne moremo pristati, da postanemo cenena delovna sila in s tem drugorazredni državljani.
Tudi mi se namreč staramo in z leti naša delovna storilnost pada, kar pomeni, da moramo, ravno tako kot redno zaposleni, tudi mi misliti na pokojnino in primeren življenski standard. Kot samostojni delavci lahko sami odločamo na kakšen način se bomo zavarovali, kar pa ni stvar delodajalca, zato mora delodajalec plačati delo samostojnega delavca tavno tako, kot plača redno zaposlenega z vsemi davki, dajatvami in dodatki vred.
Za samostojne delavce ne velja nobena konkurenčna klavzula, razen v primeru, da gre za ekskluzivno pogodbo.
Potrebno je čimprej uskladiti vse pogodbe samostojnih delavcev.
Potrebno je tudi zavarovati strokovnost poklicev, kar pomeni, da mora imeti samostojni delavec določen status, bodisi samostojnega ustvarjalca, delavca na področju kulture ali samostojnega podjetnika, predno ga lahko delodajalec angažira za opravljanje strokovnega dela.
Za pridobitev statusa, po zakonu, poda mnenje Društvo Slovenskih Filmskih Ustvarjalcev.
Delodajalec ne sme angažirati delavcev brez statusa, razen z namenom uvajanja!
Samostojnim delavcem, ki so dlje časa stalno angažirani (eno leto), pripada tudi letni dopust najmanj štiri tedne.
Samostojni delavci v kulturi, filmu in TV naj bodo enako obravnavani, kot samostojni novinarji, ki delajo v informativnem programu, kar je bilo usklajeno v aneksu k kolektivni pogodbi z novinarskim sindikatom.
Ljubljana , 7. 3. 1997
Denis Miklavčič, predsednik sekcije sodelavcev DSF
Predlagam sprejem resolucije, po kateri naj se uredi delo samostojnih delavcev v filmski in TV produkciji (industriji), s statusom samostojnih ustvarjalcev, delavcev na področju kulture ali samostojnih podjetnikov.
Za samostojne filmske in TV delavce veljajo določila iz splošne kolektivne pogodbe, kolektivne pogodbe za kulturo in kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija.
Osnova za izračun honorarja je bruto letna vrednost primerljivega delovnega mesta z vsemi dodatki iz kolektivne pogodbe.
Bolniški dopust, nadure, nedeljske, nočne ure, kot tudi nadomestilo za prehrano med delom, potnimi stroški in podobno se uredi v skladu z kolektivno pogodbo.
Ravno tako se honorarju prišteje dodatek za delovno dobo, kar je tudi v skladu z kolektivno pogodbo.
Samostojni filmski in TV delavci namreč ne moremo pristati, da postanemo cenena delovna sila in s tem drugorazredni državljani.
Tudi mi se namreč staramo in z leti naša delovna storilnost pada, kar pomeni, da moramo, ravno tako kot redno zaposleni, tudi mi misliti na pokojnino in primeren življenski standard. Kot samostojni delavci lahko sami odločamo na kakšen način se bomo zavarovali, kar pa ni stvar delodajalca, zato mora delodajalec plačati delo samostojnega delavca tavno tako, kot plača redno zaposlenega z vsemi davki, dajatvami in dodatki vred.
Za samostojne delavce ne velja nobena konkurenčna klavzula, razen v primeru, da gre za ekskluzivno pogodbo.
Potrebno je čimprej uskladiti vse pogodbe samostojnih delavcev.
Potrebno je tudi zavarovati strokovnost poklicev, kar pomeni, da mora imeti samostojni delavec določen status, bodisi samostojnega ustvarjalca, delavca na področju kulture ali samostojnega podjetnika, predno ga lahko delodajalec angažira za opravljanje strokovnega dela.
Za pridobitev statusa poda mnenje Društvo Slovenskih Filmskih Ustvarjalcev.
Delodajalec ne sme angažirati delavcev brez statusa, razen z namenom uvajanja!
Samostojnim delavcem, ki so dlje časa stalno angažirani (eno leto), pripada tudi letni dopust najmanj štiri tedne.
Ljubljana , 4. 3. 1997
Denis Miklavčič
RESOLUCIJA D.S.F.U. (14.3.1997)
Dne 6. 3. 1997 je bila na Občnem zboru Društva Slovenskih Filmskih Ustvarjalcev sprejeta resolucija, po zahtevi, da pristojni na RTV Slovenija v najkrajšem času uredijo pogodbene odnose in honorarno politiko do filmskih ustvarjalcev, ki imajo status samostojnega filmskega ustvarjalca, ali jim je na podlagi mnenja D.S.F.U. dodeljen status samostojnega podjetnika v filmskem poklicu.
Samostojni filmski in TV delavci namreč ne moremo pristati, da postanemo cenena delovna sila in s tem drugorazredni državljani.
Tudi mi se namreč staramo in z leti naša delovna storilnost pada, kar pomeni, da moramo, ravno tako kot redno zaposleni, tudi mi misliti na pokojnino in primeren življenski standard. Kot samostojni delavci lahko sami odločamo na kakšen način se bomo zavarovali, kar pa ni stvar delodajalca, zato mora delodajalec plačati delo samostojnega delavca tavno tako, kot plača redno zaposlenega z vsemi davki, dajatvami in dodatki vred.
Zahteve so naslednje:
Za samostojne filmske in TV delavce veljajo določila iz splošne kolektivne pogodbe, kolektivne pogodbe za kulturo in kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija.
Osnova za izračun honorarja je bruto letna vrednost primerljivega delovnega mesta z vsemi dodatki iz kolektivne pogodbe prav tako pa tudi bolniški dopust, nadure, nedeljske, nočne ure, kot tudi nadomestilo za prehrano med delom, potnimi stroški, dodatek za delovno dobo in podobno kar je tudi v skladu s kolektivno pogodbo zaposlenih na RTV.
Za samostojne delavce ne velja nobena konkurenčna klavzula, razen v primeru, da gre za ekskluzivno pogodbo.
Potrebno je čimprej uskladiti vse pogodbe samostojnih delavcev s področja filmskih poklicev.
Potrebno je tudi zavarovati strokovnost poklicev, kar pomeni, da mora imeti samostojni delavec določen status, bodisi samostojnega ustvarjalca, delavca na področju kulture ali samostojnega podjetnika, predno ga lahko delodajalec angažira za opravljanje strokovnega dela.
Delodajalec ne sme angažirati delavcev brez statusa, razen z namenom uvajanja!
Samostojnim delavcem, ki so dlje časa stalno angažirani (eno leto), pripada tudi letni dopust najmanj štiri tedne.
Samostojni delavci s področja filmskih poklicev naj bodo enako obravnavani, kot samostojni novinarji, ki delajo v informativnem programu, kar je bilo usklajeno v aneksu k kolektivni pogodbi z novinarskim sindikatom.
Ljubljana, 14. 3. 1997
Denis Miklavčič, predsednik sekcije sodelavcev DSFU