Sindikat Glosa

S to resolucijo, sprejeto na občnem zboru Društva Slovenskih Filmskih Delavcev, dne 6. 3. 1997 se uredi delo samostojnih delavcev v filmski in TV produkciji (industriji), s statusom samostojnih ustvarjalcev, delavcev na področju kulture ali samostojnih podjetnikov na sledeči način:

Za samostojne filmske in TV delavce veljajo določila iz splošne kolektivne pogodbe, kolektivne pogodbe za kulturo in kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija.

Osnova za izračun honorarja je bruto letna vrednost primerljivega delovnega mesta z vsemi dodatki iz kolektivne pogodbe.

Bolniški dopust, nadure, nedeljske, nočne ure, kot tudi nadomestilo za prehrano med delom, potnimi stroški in podobno se uredi v skladu z kolektivno pogodbo.

Ravno tako se honorarju prišteje dodatek za delovno dobo, kar je tudi v skladu s kolektivno pogodbo.

Samostojni filmski in TV delavci namreč ne moremo pristati, da postanemo cenena delovna sila in s tem drugorazredni državljani.

Tudi mi se namreč staramo in z leti naša delovna storilnost pada, kar pomeni, da moramo, ravno tako kot redno zaposleni, tudi mi misliti na pokojnino in primeren življenski standard. Kot samostojni delavci lahko sami odločamo na kakšen način se bomo zavarovali, kar pa ni stvar delodajalca, zato mora delodajalec plačati delo samostojnega delavca ravno tako, kot plača redno zaposlenega z vsemi davki, dajatvami in dodatki vred.

Za samostojne delavce ne velja nobena konkurenčna klavzula, razen v primeru, da gre za ekskluzivno pogodbo.

Potrebno je čimprej uskladiti vse pogodbe samostojnih delavcev.

Potrebno je tudi zavarovati strokovnost poklicev, kar pomeni, da mora imeti samostojni delavec določen status, bodisi samostojnega ustvarjalca, delavca na področju kulture ali samostojnega podjetnika, predno ga lahko delodajalec angažira za opravljanje strokovnega dela.

Za pridobitev statusa, po zakonu, poda mnenje Društvo Slovenskih Filmskih Ustvarjalcev.

Delodajalec ne sme angažirati delavcev brez statusa, razen z namenom uvajanja!

Samostojnim delavcem, ki so dlje časa stalno angažirani (eno leto), pripada tudi letni dopust najmanj štiri tedne.

Samostojni delavci v kulturi, filmu in TV naj bodo enako obravnavani, kot samostojni novinarji, ki delajo v informativnem programu, kar je bilo usklajeno v aneksu k kolektivni pogodbi z novinarskim sindikatom.

Ljubljana, 6. 3. 1997

Denis Miklavčič

predsednik sekcije sodelavcev

DSFU

RESOLUCIJA D.S.F.U.

Dne 6. 3. 1997 je bila na Občnem zboru Društva Slovenskih Filmskih Ustvarjalcev sprejeta resolucija, po zahtevi, da pristojni na RTV Slovenija v najkrajšem času uredijo pogodbene odnose in honorarno politiko do filmskih ustvarjalcev, ki imajo status samostojnega filmskega ustvarjalca, ali jim je na podlagi mnenja D.S.F.U. dodeljen status samostojnega podjetnika v filmskem poklicu.

Samostojni filmski in TV delavci namreč ne moremo pristati, da postanemo cenena delovna sila in s tem drugorazredni državljani.

Tudi mi se namreč staramo in z leti naša delovna storilnost pada, kar pomeni, da moramo, ravno tako kot redno zaposleni, tudi mi misliti na pokojnino in primeren življenski standard. Kot samostojni delavci lahko sami odločamo na kakšen način se bomo zavarovali, kar pa ni stvar delodajalca, zato mora delodajalec plačati delo samostojnega delavca tavno tako, kot plača redno zaposlenega z vsemi davki, dajatvami in dodatki vred.

Zahteve so naslednje:

Za samostojne filmske in TV delavce veljajo določila iz splošne kolektivne pogodbe, kolektivne pogodbe za kulturo in kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija.

Osnova za izračun honorarja je bruto letna vrednost primerljivega delovnega mesta z vsemi dodatki iz kolektivne pogodbe prav tako pa tudi bolniški dopust, nadure, nedeljske, nočne ure, kot tudi nadomestilo za prehrano med delom, potnimi stroški, dodatek za delovno dobo in podobno kar je tudi v skladu s kolektivno pogodbo zaposlenih na RTV.

Za samostojne delavce ne velja nobena konkurenčna klavzula, razen v primeru, da gre za ekskluzivno pogodbo.

Potrebno je čimprej uskladiti vse pogodbe samostojnih delavcev s področja filmskih poklicev.

Delodajalec ne sme angažirati delavcev brez statusa, razen z namenom uvajanja!

Samostojnim delavcem, ki so dlje časa stalno angažirani (eno leto), pripada tudi letni dopust najmanj štiri tedne.

Samostojni delavci s področja filmskih poklicev naj bodo enako obravnavani, kot samostojni novinarji, ki delajo v informativnem programu, kar je bilo usklajeno v aneksu k kolektivni pogodbi z novinarskim sindikatom.

Ljubljana,14. 3. 1997

Denis Miklavčič

predsednik sekcije sodelavcev

DSFU

12/5/1997

SESTANEK SKS - SKSFTVU Z VODSTVOM RTV 12. 5. 1997

IZHODIŠČA:

1.	Imamo tri temeljne dokumente: - Resolucijo Društva Slovenskih Filmskih Ustvarjalcev (DSFU), - Dogovor med RTV sindikati in vodstvom RTV iz februarja 1996 in - Navodila generalnega direktorja RTV iz aprila 1997
2.	Skupne točke so: - določila kolektivne pogodbe: Resolucija; Dogovor (tč.3 - stalni pogodbeni sodelavci); Navodilo (4. čl., 6. čl., 10. čl.) - izračun honorarja: Resolucija; Dogovor (tč.3 - sam. novinarji, tč.3 - stalni pogodbeni sodelavci); Navodilo (2. čl., 4. čl., 5. čl., 6. čl.) - Pogodbe: Resolucija; Dogovor (tč.3 - sam. novinarji); Navodilo (8. čl.) - zaščita profesionalnosti: Resolucija; Navodilo (9. čl.) - dopust: Resolucija; Dogovor (tč.3 - sam. novinarji)
3.	Namen Navodila, ki ga je izdal generalni direktor RTV je pozitiven, vendar se ne izvaja
4.	Zunanji sodelavci RTV sodelujejo v bistvenih segmentih produkcije RA in TV programov. Njihov doprinos ni zanemarljiv. Načelo: za enako delo enako plačilo!
5.	Zunanji sodelavci delajo po principu samozaposlovanja, kar pomeni da ne obremenjujejo države, zato morajo biti najmanj v istem položaju kot redno zaposleni kar se tiče delovnih pogojev in cene dela.
6.	Dogovor med RTV sindikati in vodstvom RTV uvršča zunanje sodelavce v kolektivno pogodbo zavoda RTV.
7.	Takoj je potrebno urediti pogodbe z zunanjimi sodelavci v skladu z tremi dokumenti. Nekateri stalni zunanji sodelavci so si uredili status S. P., vendar še vedno nimajo urejenih pogodb in sredstev za plačevanje obveznosti do države. 9.člen Navodil je potrebno dopolniti s tem, da se pogodbena razmerja sklepa tudi z zun. sodelavci s statusom samostojnega kulturnega ustvarjalca
8.	V kolikor finančna situacija na RTV ne omogoča normalnega poslovanja in izplačevanja honorarjev mora vodstvo RTV to javno objaviti in predložiti program sanacije.
9.	Zunanjim sodelavcem je možno izplačevati nižje honorarje, kot je cena dela, le kot akontacijo do izboljšanja finančne situacije na RTV. To je treba opredeliti v dopolnilu k pogodbam. V bistvu je to kreditiranje RTV. Pri višini akontacij in dinamiki izlačil oz. prednosti pri izplačevanju je nujno upoštevati položaj zunanjega sodelavca (stalni pogodbeni sodelavci, edini vir preživljanja ipd.). Dokler se plače redno izplačujejo naj se tudi honorarji.
10.	RTV ne sme reševati svojih finančnih težav na račun standarda zunanjih sodelavcev.
11.	SKS bo obvestil javnost in zahteval od države varstvo šibkejšega partnerja v pogodbenem odnosu.

Ljubljana, 11. 5. 1997

Denis Miklavčič

predsednik sindikalne konference

12/5/1997

ZAPIS SESTANKA SKS-SKSFTVU Z VODSTVOM RTV dne 12. 5. 1997

Prisotni: generalni direktor RTVS (GD), pomočnik generalnega direktorja RTVS (PGD), programski direktor TVS (PDTVS), sekretarka RTVS, predsednik DSFU (DSFU), sekretarka SKS, predsednik SKS (SKS), predsednik SKSFTVU (SKSFTVU)

Odsotna: namestnica predsednika SKSFTVU

V uvodu je GD povedal, da prihaja do napačnih tolmačenj njegovih izjav za javnost. Z "umetniki" on namreč ni mislil na splošno na kreativne delavce, ampak na t.im. "odpadnike", ki blatijo ime RTV po okoliških bifejih. Povedano je bilo naslovljeno na DSFU, kot avtorja ene izmed replik na intervju GD v Stopu.

Nadalje je povedal, da je RTV v težki finančni situaciji, saj naj bi znašal primanjkljaj 18 miljard SIT. Zaradi tega RTV ne more izplačevati normalnih honorarjev.

Za njega obstajajo tri kategorije zunanjih sodelavcev: prvi so tisti katerih znanje in sposobnosti so za TV zanimive, drugi so kreativni delavci, ki so na svobodnem tržišču in se jih občasno najema, tretji pa so tisti, ki delajo na TV zato, ker se redno zaposlenim ne ljubi delati. Le teh bi se radi znebili.

On ni delodajalec, pač pa je to PDTVS, kot programski direktor TV.

SKS je povedal, da se je v sklopu Sindikata Kulture Slovenije (SKS) formirala Sindikalna konferenca samostojnih filmskih in TV ustvarjalcev (SKSFTVU), zaradi potrebe po legalizaciji svobodnega dela. SKS bo delala na tem, da se delo samostojnih kulturnih ustvarjalcev umesti v kolektivno pogodbo za kulturo. Pričakuje, da bo v pogajanjih za KP sodeloval tudi predstavnik RTV kot največji delodajalec na tem področju.

SKSFTVU je povedal, da so se zunanji sodelavci organizirali zaradi slabega položaja na TV. Vodstvo RTV kaže pripravljenost urediti ta problem z Dogovorom, ki ga je podpisalo prejšnje vodstvo RTV z hišnimi sindikati in z Navodilom, ki ga je izdal GD.

PGD pove, da sicer Dogovor daje zunanjim sodelavcem nekatere možnosti, da pa ima vodstvo RTV namen prekiniti obe kolektivni pogodbi (SNS, KUU), ker želi RTV imeti samo eno, skupno KP. Obstoječe KP so za RTV neugodne, ker imata različna izhodišča (gospodarstvo, negospodarstvo).

PDTVS pove, da delodajalci ne nameravajo podpirati ljudi, ki na leto naredijo en projekt (film) in od tega naj bi živeli celo leto. Ločuje zunanje sodelavce po kvaliteti, izobrazbi, znanju in sposobnosti.

SKSFTVU pove, da se slabe finančne situacije na tem področju ne sme reševati samo na račun samostojnih delavcev. Ponudi kompromis, da se zunanjim sodelavcem plačuje akontacijo honorarja do izboljšanja finančne situacije na RTV.

PGD misli, da to ni potrebno, ampak so honorarji nižji. Zunanjim sodelavcem ne pripada prehrana med delom, niti drugi dodatki.

GD pove, da Navodilo ne vključuje teh dodatkov ampak določa fiksno ceno dela.

PDTVS pove, da dajejo po pogodbi 5% na izkušnje in sposobnosti

Ob informaciji SKSFTVU, da so si zunanji sodelavci priskrbeli status SP, ne zmorejo pa plačevati obveznosti iz tega naslova, saj jim RTV ne plačuje redno honorarjev, mnogi pa delajo tudi brez pogodb, tako GD kot PGD izjavita, da ne vesta za te hude (po besedah PGD) kršitve in, da sodelavci ne morejo delati brez pogodb. Vodstvo RTV za te sodelavce ne ve, nihče pa ne sme delati brez pogodbe.

PGD predlaga, da SKS njemu posreduje imenski seznam ljudi, ki delajo brez pogodb in katerim ni bil honorar izplačan več kot dva meseca. Generalni direktor je preveč zaposlen z drugimi stvarmi, da bi se s tem ukvarjal.

SKS pove, da bo SKS zasledoval imena iz seznama in bo člane SKS le ta zaščitil.

PDTVS trdi, da honorarji ne zamujajo več kot dva meseca, saj je bil tak dogovor. V kolikor pa nekdo nima pogodbe, zanj vodstvo RTV ne more vedeti.

PGD izjavi, da v kolikor prihaja do teh anomalij, je krivda pri urednikih, oz. producentih posameznih uredništev. Vodstvo RTV o tem ne ve nič, bo pa take kršitve sankcioniralo. SKS naj priporoči zun. sod. naj ne delajo brez pogodb.

GD pove, da ima jutri sestanek z uredniki, na katerem bo le tem naročil, da nihče ne sme delati brez pogodbe.

DSFU poda primer pomočnika režije, ki je tri mesece čakal na pogodbo, nakar je le to dobil po intervenciji urednika. Pogodbo je v dveh dneh podpisal programski direktor.

Izpostavil je tudi problem delovnega časa samostojnih delavcev, ki delajo dnevno po 12 do 16 ur, saj jim je v interesu čim prej končati projekt, za razliko od redno zaposlenih, katerim pa to ni v interesu. V kolikor bi tudi za samostojne delavce veljal delovni čas redno zaposlenih bi bila produkcija projektov daljša in s tem tudi dražja.

SKSFTVU poda primer grafikov, ki so stavkali (GD o tem ne ve nič), saj delajo brez pogodb, honorarja niso dobili od decembra, kljub temu, pa so jih nadrejeni pozvali naj nadaljujejo svoje delo, saj jih TV porebuje, honorar, pa so dobili čez dva dni.

PGD pove, da honorarja ne morejo izplačati brez pogodbe.

Ker ni predstavnika OE produkcija, nihče ne ve, kaj se tam dogaja (GD, PDTVS).

Ob primeru prevajalcev (SKSFTVU), se zgodba ponovi: sodelavci nimajo pogodb, zato nihče ne ve za njihovo delo in ne more garantirati izplačil honorarjev.

Ob zaključku se dogovorimo, da bo SKS dostavil seznam članov SKS, ki nimajo urejenih pogodb, pa vseeno delajo, kot tudi tistih, katerih honorarji niso bili izplačani več kot dva meseca.

Ljubljana, 12. 5. 1997

po spominu zapisal

Denis Miklavčič

17/9/1997

Vojko Stopar

predsednik sveta RTV

Spoštovani

V prilogi Vam pošiljam v vednost Dogovor o skupnem in vzajemnem varovanju pravic zaposlenih in zunanjih sodelavcev pri RTV Slovenija, ki so ga sprejeli RTV sindikati in sindikalna konferenca samostojnih filmskih in TV ustvarjalcev.

Ob tem pa Vas moram žal opozoriti, da še vedno niso izpolnjene obljube o ureditvi pogodbenih razmerij z zunanjimi sodelavci, saj je še kar nekaj njih, ki še vedno nimajo pogodbe o sodelovanju z TV Slovenijo, čeprav jih uredništva redno zaposlujejo.

Posledica tega je, da si ti zunanji sodelavci ne morejo urediti statusa, saj nimajo nobene garancije, da bodo lahko krili obveznih stroškov izhajajočih iz statusa.

Prosim Vas, da po Vaši moči pomagate urediti tozadevne razmere na RTV Slovenija.

Hvala lepa

2/12/1997

PRISPEVEK K NACIONALNI RAZPRAVI O KULTURNI POLITIKI V SLOVENIJI

MODERNIZACIJA KULTUR

O SAMOSTOJNIH DELAVCIH V KULTURI

Samostojno delo na področju kulture je vsekakor potrebno, saj omogoča pretok ustvarjalnosti v celotnem kulturnem prostoru. To velja tako za avtorje kot za druge soustvarjalce avtorskega dela.

Zaradi tega je potrebno samostojnemu delu na področju kulture nuditi zakonsko in pravno zaščito, saj avtorji in soustvarjalci delajo predvsem zato, da je avtorsko delo narejeno, kar je pomembnejše od zaslužka, kvalitete življenja in socialne varnosti. To pa s pridom izkoriščajo posredniki kulturnih dobrin, ki hočejo zaslužiti z avtorskim delom.

Avtorji in soustvarjalci so prisiljeni biti na svobodi predvsem trgovci, ki prodajajo svoje delo profesionalnim trgovcem, to je direktorjem zavodov, producentom, založnikom ipd., ki imajo za seboj vso infrastrukturo z pravniki, ekonomisti itd.

Zaposleni ves svoj ustvarjalni potencial usmeri v avtorsko delo, samostojni pa le manjši del, saj potrebuje večino svoje energije za pogajanja s plačnikom, vodenjem poslovnosti, skratka preživetjem, s tem, da po večini zanemarja svojo prihodnjost in socialno varnost.

V Sloveniji je premajhen prostor, da bi poslovanje prepustili agentom, saj majhni zaslužki tega ne omogočajo.

Nesmiselno je ločevanje avtorskih in neavtorskih poklicev na različne resorje (kultura - gospodarstvo), saj oboji soustvarjajo isto avtorsko delo.

Seveda vsi , tako avtorji kot neavtorji, posegajo na področje gospodarstva, z ustvarjanjem propagandnih ali komercijalnih del, saj jim le-to omogoča preživetje in sredstva s katerimi kasneje lahko ustvarijo avtorsko oz. kulturno dobrino.

Za S.P. na področju kulture ni nikakršnih kriterijev, saj to področje sploh ni urejeno, nihče ne izvaja kontrole. Status S.P. na području kulture je namreč mogoče zelo široko registrirati, posledica tega pa je, da se meša kulturna dejavnost z gospodarsko in pridobitniško.

Neurejenost in nedorečenost razmer na področju dela v kulturi omogoča delo na črno na podlagi kvazi avtorskih pogodb, posledica tega pa je vedno slabša kvaliteta kulturne ponudbe, diletantizem in seveda dumpinška cena dela.

Zaradi takšnih razmer na trgu delovne sile na področju kulture izginjajo specifični poklici predvsem na filmskem področju. Gre za poklice, ki niso avtorski, so pa neobhodno potrebni pri filmski produkciji (scenski delavci, garderoberke, rekviziterji, maskerji, ipd.).

Filmska industrija se lahko, zaradi tega, nekega dne znajde v položaju, ko ne bo sposobna samostojne produkcije, saj ne bo več imela kvalificiranih kadrov.

Samostojni delavci na področju kulture smo takorekoč že na poti modernizacije kulture, vendar razen tega, da smo »na svobodi«, nimamo nič.

Področje samostojnega dela v kulturi je nujno potrebno urediti na način, da bo delo »na svobodi« postalo zanimivo in spoštovano ter da ne bo pomenilo nelojalno konkurenco zaposlenim in prihranek za financerje na račun slabšega socialnega položaja samostojnih delavcev.

Nujno je sprejeti nekatere ukrepe, ki bodo to področje uredili.

Eden takih ukrepov je natančnejša opredelitev dela študentov. Le to je seveda zelo dobrodošlo, saj pomeni marsikateremu študentu nujno potrebna finančna sredstva za študij, pa tudi praktično spoznavanje dela, stroke itd. Vendar je to tudi možnost, da pride delodajalec do zelo poceni delovne sile, ki ne zahteva posebnih pogojev dela, socialno varnost ipd. Nizka cena dela marsikdaj odtehta pomanjkanje izkušenj in profesionalnosti.

Zaradi takšne konkurence seveda najbolj trpijo spremljevalni poklici v filmski in TV produkciji, prevajalci (prevajanje je seveda čudovita vaja za študente, vprašljiva je le kvaliteta prevoda) in še kdo. Ko se mlad človek sreča z zanimivim delom na kulturnem področju, ga bo to delo pritegnilo in bo na začetku delal tudi volontersko. Ko pa bo nabral nekaj izkušenj, seveda ne bo več pripravljen delati za »vajeniško plačilo«, saj si je medtem ustvaril družino, potrebuje dom, avto in primeren standard.

V sedanjih pogojih se tak človek odloči za drug poklic in tako moramo ponovno usposobiti mladega človeka, ki začne isti začarani krog.

Samostojno delo na področju kulture bi bilo smiselno urediti na način projektnega angažiranja, po modelu, kakršnega poznajo v Nemčiji, Franciji ipd.

Na ta način bi bili delavci socialno preskrbljeni, poleg tega bi imeli možnost dodatnega izobraževanja v času, ko niso angažirani in čakajo na zavodu za zaposlovanje z primernim mesečnim nadomestilom dohodka.

Samostojno delo je seveda oblika samozaposlovanja, ki razbremeni državo in zmanjša število brezposelnih. Zaradi tega bi morala država tako delo spodbujati z primernimi ukrepi, saj je samostojno delo bolj rizično.

Zaradi specifičnosti dela v kulturi bi morali tudi samostojno delo uvrstiti v kolektivno pogodbo za kulturo, kjer bi se določili normativni in tarifni del po posameznih področjih z upoštevano specifiko področja.

Določiti bi morali tudi podpisnike.

Uveljaviti bi bilo potrebno tudi protidumpinška določila, zaščito trga domače delovne sile in zaščito profesionalnosti.

Mislim, da pomeni modernizacija kulture tudi to, da se uveljavi samostojno delo kot oblika pretoka ustvarjalnosti in kulture v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, hkrati pa ne ogroža zaposlenih v kulturi, saj bi praviloma moralo biti dražje ob upoštevanju rizika, s tem pa bo kulturnim institucijam v interesu obdržati določeno število zaposlenih in za obogatitev programa ali za večje projekte angažiratirati samostojne delavce in ustvarjalce.

Seveda je tu potrebno vzpostaviti vzvode, ki bodo spodbujali ponudnike kulturnih dobrin, da bodo le-te kvalitetne in ne najcenejše.

Evropa nas bo spoštovala, če se bomo sami spoštovali in pridobili spoštovanje lastnega naroda. Tukaj ima kultura spet odločilno vlogo. Naučiti se moramo spoštovati in biti ponosni na lastni jezik, zgodovino, literaturo, denar in prostor v katerem živimo.

Samo kvalitetna kulturna ponudba bo slovenski narod prepričala, saj smo zelo kritični, kar je prav. Kvalitetno kulturo pa bomo imeli z kvalitetnimi in profesionalnimi kulturnimi ustvarjalci in delavci.

Take nas bo Evropa sprejela!

Sindikalna konferenca samostojnih filmskih in TV ustvarjalcev je bila ustanovljena maja 1997 pod okriljem Sindikata kulture Slovenije in zastopa interese samostojnih ustvarjalcev in delavcev na področju kulture.

Ljubljana, 24. 11. 1997

Denis Miklavčič

Streliška 1, Ljubljana

tel./fax. 310-606

E.mail: Denis.Miklavcic@guest.arnes.si

14/12/1997

MODERNIZACIJA KULTURE IN SAMOSTOJNI DELAVCI

Samostojni delavci na področju kulture smo takorekoč že na poti modernizacije kulture, vendar razen tega, da smo »na svobodi«, nimamo nič.

Področje samostojnega dela v kulturi je nujno potrebno urediti na način, da bo delo »na svobodi« postalo zanimivo in spoštovano ter da ne bo pomenilo nelojalno konkurenco zaposlenim in prihranek investitorjem na račun slabšega socialnega položaja samostojnih delavcev.

Nujno je sprejeti nekatere ukrepe, ki bodo to področje uredili.

Zaradi takšne konkurence seveda najbolj trpijo spremljevalni poklici v filmski in TV produkciji, prevajalci (prevajanje je seveda čudovita vaja za študente, vprašljiva je le kvaliteta prevoda) in še kje. Ko se mlad človek sreča z zanimivim delom na kulturnem področju, ga bo to delo pritegnilo in bo na začetku delal tudi volontersko. Ko pa bo nabral nekaj izkušenj, seveda ne bo več pripravljen delati za »vajeniško plačilo«, saj si je medtem ustvaril družino, potrebuje dom, avto in primeren standard.

V sedanjih pogojih se tak človek odloči za drug poklic in tako moramo ponovno usposobiti mladega človeka, ki začne isti začarani krog.

Samostojno delo na področju kulture bi bilo smiselno urediti na način projektnega angažiranja, po modelu, kakršnega poznajo v Nemčiji, Franciji ipd.

Zaradi specifičnosti dela v kulturi je potrebno tudi samostojno delo uvrstiti v kolektivno pogodbo za kulturo, kjer se določi normativni in tarifni del po posameznih področjih z upoštevano specifiko področja.

Ob tem je potrebno uveljaviti tudi protidumpinška določila, zaščito trga domače delovne sile in zaščito profesionalnosti.

Seveda je tu potrebno vzpostaviti vzvode, ki bodo spodbujali ponudnike kulturnih dobrin, da bodo le-te kvalitetne in ne najcenejše.

Take nas bo Evropa sprejela!

Denis Miklavčič

1/1/1998

KAJ JE REDNA ZAPOSLITEV IN KAJ SAMOSTOJNO DELO (SAMOZAPOSLITEV)

Ker prihaja v Sloveniji do zlorabe možnosti honorarnega zaposlovanja je nujno definirati (v kolikor že ni) redno zaposlitev in samostojno delo, ne glede na pogodbo med delodajalcem in delavcem.

Tukaj povzemam nekatere kriterije, ki se uporabljajo v Angliji na področju filmske in TV produkcije.

Delavec je zaposlen

 če je delavčevo delo integralni del poslovanja (če posel ne more preživeti brez njega)

 če ima delodajalec veliko kontrolo nad načinom in pogoji pod katerimi delavec opravi svoje delo

V presoji statusa delavca se upošteva sledeče kriterije

 način plačila: zaposleni dobi plačo (prispevke in davke odvede delodajalec), samostojni pa honorar (bruto vključuje vse dodatke, prispevke in davke)

 lokacija: zaposleni izvršuje svoje delo v prostorih in na terenu delodajalca, samostojni pa v lastnih prostorih

 delovna sredstva: delodajalec nudi zaposlenemu delovna sredstva, samostojni pa dela z lastnimi delovnimi sredstvi

 delovne ure: samostojni delavec si sam določa delovni čas, zaposlenemu pa ga določi delodajalec

 trajanje angažiranja: samostojni delavec je najet za točno določen projekt, dokler ta ni dokončan, zaposleni je angažiran za daljše obdobje in ni vezan na določen projekt, pač pa opravlja svoje delo pri več različnih in sovpadajočih projektih.

 določila pogodbe: pogodba določa dogovor med delodajalcem in delavcem in tako določa status delavca, kar pa ni dokončno.

 prispevki in davki: delodajalec je dolžan odvesti davke in prispevke za zaposlene delavce, samostojnim delavcem pa so vključeni v bruto honorar in jih sami plačajo.

Delavec je zaposlen, npr. če dela v studiu ali na terenu, ki je last delodajalca oz ga je delodajalec poslal na teren, nima kontrole nad svojim delovnim časom, nima finančnega rizika, nima lastne opreme oz. delovnih sredstev in ne najema oz. zaposluje drugih delavcev. Če je odvisen od enega, določenega plačnika, če je angažiran za polni delovni čas pri enem delodajalcu in tu opravlja delo pri različnih projektih in ne more ali ne sme delati pri drugih naročnikih.

Seveda pristojne službe, predvsem davčna, izvajajo nadzor nad statusi in načinom angažiranja.

Te kriterije bi morali nujno uveljaviti tudi pri nas, saj so splošni. Veljalo pa bi tudi preučiti druge sisteme v Evropi.

Denis Miklavčič

18/1/1998

g. Ivo Bizjak , varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji

Spoštovani

V brezizhodnem položaju, v katerem smo se znašli samostojni delavci na področju kulture, smo se odločili, da zaprosimo Vas za pomoč.

Aprila 1997 smo se organizirali v Sindikalno konferenco pod okriljem Sindikata Kulture Slovenije, z namenom, da zaščitimo svoje pravice in ohranimo človeško dostojanstvo na trgu delovne sile.

Ker smo do sedaj spoznali le to, da nam ustava in zakoni v Republiki Sloveniji ne zagotavljajo enakopravnega položaja, zahtevamo, kot državljani Republike Slovenije, da se preneha necivilizirano in nehumano izkoriščanje samostojnih delavcev in vseh, ki zaradi varčevanja države ali posameznih delodajalcev ne morejo (ne smejo) biti v rednem delovnem razmerju.

Marsikdo od nas že leta (tudi več kot 10 let), dela »honorarno« poln delovni čas, po razporedu delodajalca, popolnoma na isti način kot redno zaposleni, le s to razliko, da je njegovo plačilo tudi manj kot polovica plačila redno zaposlenega, da nima pravice do letnega dopusta , kaj šele do regresa za dopust, nima pravice do prehrane med delovnim časom in regresa za le-to, nima upoštevane delovne dobe, ne more dobiti kredita na banki, kdor si uspe priboriti dovolj visoke dohodke si lahko plača prispevke za status samostojnega podjetnika (vendar le minimalne), drugi si tudi statusa ne morejo privoščiti. Prav tako samostojni delavec, ki ostane brez dela nima pravice do nadomestila dohodka ali podpore na zavodu za zaposlovanje.

Tako smo v lastni državi drugorazredni državljani, saj je kljub temu, da so med nami izredno kvalitetni delavci in ustvarjalci, njihov standard in socialni položaj daleč pod primerljivim položajem zaposlenega delavca.

Stvar gre celo tako daleč, da producenti najemajo tuje delavce (iz Hrvaške) brez delovne vize, naši samostojni delavci pa ostajajo brez dela in osnovnih sredstev za življenje. Tako morajo npr. tonski mojstri delati kot vratarji, scenski delavci se preživljajo z priložnostnimi deli kot zidarji, mizarji ipd.

Producenti in drugi delodajalci na našem področju tako kujejo dobiček na račun naše socialne varnosti, naših družin in naše negotove starosti. Ponižujoče!

Zahtevamo, da nas pravni sistem zavaruje kot šibkejšo stran v pogodbenem odnosu, da je izhodišče za obračun honorarjev bruto plača primerljivega delovnega mesta, da se k temu prišteje dodatke, ki izhajajo iz dela, kakor tudi dodatek za rizičnost (primerljivo z delom za določen čas), da imamo možnost nadomestila dohodka na Zavodu za zaposlovanje.

Kdor najame tuje delavce naj poskrbi tudi za domače - plača naj v sklad za samostojne delavce!

Za primer bi navedel razmere pri največjem producentu na tem področju, to je RTV Slovenija: Zunanji sodelavci delamo brez pogodb, vodstvo RTV ne izvaja podpisanih sporazumov s sindikati, kar se tiče zunanjih sodelavcev, ob predlogu, da bi se zunanji sodelavci odrekli delu honorarjev zaradi slabega finančnega položaja na RTV smo doživeli posmeh, češ saj nam bodo pač znižali honorarje, da o nerednem plačilu sploh ne govorim.

Slišati je, da so delavci na POP TV po pogodbi zavezani k molčečnosti, kar pomeni kršenje mednarodnih določil o svobodi sindikalnega organiziranja

Naj navedem še izkušnjo iz tujine: tujci so nam - ceneni najemniški delovni sili priznali pravice do povišanja plač, počitka, nadur, dopusta, delovnih razmer, zaščitnih sredstev, varnosti pri delu ipd. Pravlia igre so bila znana in tuji delodajalec jih je spoštoval. Slovenci pa se naslajamo ko lahko pokažemo premoč nad sorojakom.

Za boljše razumevanje naše problematike prilagam dopis RTV sindikatom, prispevek k razpravi o kulturni politiki v Sloveniji in resolucijo DSFU.

S spoštovanjem

Denis Miklavčič

Ljubljana, 18. 1. 1998

26/1/1998

SESTANEK Z GENERALNIM DIREKTORJEM RTV

ponedeljek, 26. 1. 1998 ob 12.00

Zahteve:

n uskladitev cenika z rastjo dohodkov v letu 1998 (6,8%)

n osnova za honorarje mora biti bruto plača redno zaposlenega delavca RTV (za S.P., sam. kult. delavce, ki si sami plačujejo prispevke in za pogodbe o delu), povišana za 50%

n izolnjevanje zahtev, zapisanih v dogovoru med RTV sindikati in SKSFTVU ter SKS

n takojšnjo sklenitev pogodb z zunanjimi sodelavci z veljavnostjo od 1. 1. 1998 in upoštevanjem zahtev

n vodstvo RTV mora takoj (po sestanku) podpisati dokument, da bo izpolnilo zahteve in naslednji dan ponuditi zunanjim sodelavcem pogodbe (tudi tehnika!)

n če naslednjega dne ne bo usklajenih pogodb bo SKSFTVU takoj sprožil postopke proti kršenju človekovih pravic na RTV.

Vprašanja:

n kdo najema oz. angažira zun. sodelavce in komu je odgovoren?

n ali ima RTV evidenco vseh stalnih zunanjih sodelavcev RTV?

25/2/1998

g . Janez Čadež, generalni direktor RTV Slovenija

Spoštovani

Od vodstva RTV Slovenija zahtevamo ureditev razmer za delo zunanjih sodelavcev RTVS.

Zahtevamo takojšnje upoštevanje Dogovora o izvajanju nekaterih določil Kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija, podpisanega 6. 2. 1996, spoštovanje resolucije Društva Slovenskih Filmskih Ustvarjalcev z dne 6. 3. 1997, spoštovanje zahtev, zapisanih v Dogovoru o skupnem in vzajemnem varovanju pravic zaposlenih in zunanjih sodelavcev pri RTV Slovenija z dne 16. 9. 1997 in upoštevanje mednarodnih standardov, ter spoštovanje človekovih pravic.

Takoj je potrebno uskladiti cenik, ki je bil objavljen v Informatorju RTV Slovenija dne 14. 4. 1997 z rastjo osebnih dohodkov v javnem zavodu RTV Slovenija in postaviti kot izhodišče za obračun honorarjev bruto ceno primerljivega delovnega mesta ob upoštevanju Dogovora o izvajanju nekaterih določil Kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija, ter s tem odpraviti diskriminacijski in ponižujoč odnos do zunanjih sodelavcev.

Z navedenimi korekcijami je potrebno dopolniti vse pogodbe, sklenjene od 1. 1. 1998 dalje in to upoštevati pri vseh bodočih pogodbah. Določila Dogovora o izvajanju nekaterih določil Kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija pa je potrebno upoštevati od dne podpisa dalje z pripadajočimi obrestmi.

Ponovno zahtevamo z ustavo zagotovljeno pravico do enakega plačila za enako delo, spoštovanje človekovih pravic in odpravo suženjskih razmer, pod katerimi delamo zunanji sodelavci RTVS.

V kolikor naše zahteve ne bodo takoj upoštevane, bomo, kot člani MEI (Media and Entertainment International) prisiljeni zahtevati sprejem mednarodne resolucije o delovnih razmerah in položaju samostojnih delavcev v kulturi v Republiki Sloveniji.

S spoštovanjem

Ljubljana, 25. 2. 1998

Denis Miklavčič

predsednik

V vednost: svet RTV Slovenija

Ivo Bizjak , varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji

Ministrstvo za delo RS

Parlament RS

Sindikat kulturno-umetniških ustvarjalcev RTV Slovenije

Sindikat novinarjev RTV Slovenije

Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije

16/3/1998

PRIPOMBE ZA RTVS

JANEZ ČADEŽ

generalni direktor RTV Slovenija

Spoštovan

priznati moram, da me je Vaš odgovor na moje pismo razveselil. Kljub temu pa Vam moram posredovati nekaj pripomb:

ad 1. opozoriti Vas moram, da so se tudi prispevki dvignili za 6,5%, kar v novem ceniku ni upoštevano. Dvig prispevkov je vezan na dvig osnove za obračun prispevkov. Prosim, da v ceniku korigirate tudi to postavko.

ad 2. besedilo Dogovora o izvajanju nekaterih določil kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija v 3. točki navaja, da veljajo določila dogovora tudi za vse ostale pogodbene sodelavce v ostalih programskih segmentih, Dogovor o izvajanju nekaterih določil kolektivne pogodbe za poklicne novinarje v javnem zavodu RTV Slovenija pa ravno tako v 3. točki navaja, da se samostojnim novinarjem, ki sodelujejo z RTV v podobnem obsegu, kot znašajo delovne obveznosti v RTV zaposlenih novinarjev do 12. 2. 1996 ponudi pogodbe o rednem sodelovanju, v katerih so njihove pravice urejene na isti ravni kot pravice zaposlenih novinarjev.

Iz navedenega je razvidno, da ne gre za bonitete, pač pa pravice, ki izhajajo iz dela. Prepričan sem, da RTV Slovenija na želi stopiti na pot nehumanega izrabljanja delovne sile, ter da se kot delodajalec zaveda, da sit, zdrav in spočit delavec največ in najbolje dela.

Prav tako je iz navedenega razvidno, da se Dogovor ne omejuje na neko določeno kategorijo samostojnih delavcev, saj so samostojni novinarji organizirani tako kot s.p., kot samostojni kulturni ustvarjalci.

Da ne bi prišlo do zlorab, Dogovor ne postavlja limita pogodbam o rednem sodelovanju. Tako Dogovor izključuje možnost, da bi se z več krajšimi pogodbami na leto izognili obveznostim.

ad 3. ponovno Vas moram opozoriti, da finančnih težav RTV ne morete reševati na račun zunanjih sodelavcev. Poudariti moram, da se zavedamo položaja in da smo, tako kot sem predlagal na sestanku 12. 5. 1997 pripravljeni na dogovor o pomoči RTV.

Bruto osnova za izračun honorarjev pa pomeni, da se morajo zunanji sodelavci legalno registrirati in tako tudi plačevati davke državi, tisti pa, katerim ministrstvo za kulturo plačuje prispevke, ko presežejo cenzus, sami plačujejo prispevke.

ad 4. pozdravljam Vašo odločitev za ureditev medsebojnih odnosov in upam, da boste tudi nas povabili k reševanju skupnih problemov, da ne bi bile rešitve enostranske.

Lep pozdrav

Denis Miklavčič

predsednik

Ljubljana, 16. 3. 1998

V vednost: g. Milan Utroša, ZSSS

Sindikat kulturno - umetniških ustvarjalcev RTV Slovenije

Sindikat novinarjev RTV Slovenije

Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije

23/3/1998

KONFERENCA MEI V KOLNU

Sindikalna Konferenca Samostojnih Filmskih in TV Ustvarjalcev pri Sindikatu Kulture Slovenije je bila januarja letos včlanjena v MEI – Media and Entertainment International, mednarodno združenje sindikatov v medijih, ki združuje več kot 130 sindikalnih organizacij širom sveta.

EURO-MEI je 21. in 22. marca v Kolnu organiziral konferenco na temo mednarodnih filmskih koprodukcij v Evropi in njihov vpliv na trg delovne sile. Konference se je udeležilo 34 delegatov iz 15 držav in evropskega audiovizualnega observatorija.

Konferenca je pokazala nujo razvoja nacionalnih kinematografij kot nosilcev kulturne identitete narodov, mednarodne koprodukcije pa so nadgradnja in prepletanje kultur.

Češki primer je pokazal, da je zmotno mnenje, da si lahko nacionalne kinematografije manjših narodov opomorejo na račun mednarodnih koprodukcij. Ker je češka vlada vplačala kvoto v evropsko fond za mednarodne koprodukcije iz sredstev za filmsko produkcijo, je domači produkciji ostalo premalo sredstev. Problem je nastal, ko se je izkazalo, da češki filmski delavci nočejo več delati v domači produkciji, ker jim ne more plačati toliko kot so vajeni v mednarodnih koprodukcijah.

Vešje kinematografije, kot so nemška, francoska ali italijanska se zavedajo teh težav, vendar pa se producenti odločajo za snemanje v vzhodnih deželah ker je cena dela nižja, kot so tudi druge usluge, npr. lokacija, gradnje itd.

Za Slovenijo je pomembno, da vzpostavi razmere, ki bodo omogočale razvoj nacionalne kinematografije in s tem nastopati v medijskem prostoru z lastno kulturo. Ob tem velja omeniti tudi pomen nacionalnega televizijskega programa in novih elektronskih medijev.

Vsekakor je to ena od možnih gospodarskih usmeritev, kot kaže primer severnovestfalske regije v Nemčiji, ki se je preusmerila iz industrijske v medijsko dejavnost. Ob primernih ekonomskih prijemih, je ta regija, ob izgubi velikega števila delovnih mest z ukinitvijo težke industrije, le ta nadomestila, še več, prišlo je do velikega pretoka kapitala in s tem do odpiranja več delovnih mest in boljših življenskih pogojev.

Slovenija ima v tem času dovolj dobrih in slabih primerov, da bi z premišljeno primerjavo prišla do optimalnih rešitev. Učimo se na tujih napakah! Prav tako imamo v Evropi servise, ki nam postrežejo z uporabnimi informacijami.

Tako bi, na primer, lahko uporabili nemški model samostojnega dela oziroma dela za določen čas. Tam imajo to vprašanje tako rešeno, da mora samostojni delavec v treh letih izpolniti eno letno delovno obveznost in s tem ima pravico do nadomestila dohodka za čas ko ni angažiran.

Veliko začudenje je povzočilo dejstvo, da v Sloveniji samostojni delavci zaslužijo manj, kot če bi bili zaposleni. Delodajalec namreč prihrani na račun samostojnega delavca tako, da ga angažira samo za tisti čas, ko ga rabi, čeprav ga več plača.

EURO-MEI je na koncu konference izrazil podporo prizadevanjem Sindikalne Konference Samostojnih Filmskih in TV Ustvarjalcev, da približa pogoje dela samostojnih delavcev evropskim standardom, da prepreči izkoriščanje samostojnih delavcev in da zaščiti njih človeške pravice. S to podporo bo EURO-MEI seznanil tudi vlado Republike Slovenije.

25/3/1998

POROČILO VODSTVA RTV SLOVENIJA V ZVEZI Z ZUNANJIMI SODELAVCI

PRIPOMBE SKSFTVU

Ad 1. Februarski honorarji so se obračunavali še po starem ceniku, zato je treba obračunati razliko. Korigirati pa je potrebno tudi prispevke, kar je bilo dogovorjeno z g. Kraljem 18. 3. . Poskrbeti je treba za pravočasno in uradno obveščanje odgovornih oseb, saj še sedaj marsikdo ne pozna novega cenika.

Ad 2. Očitno je problematičen pretok informacij med odgovornimi delavci RTVS, čeprav se je stanje na področju pogodb bistveno izboljšalo.

Ad 3. Potrebno je postaviti rok, do kdaj naj bi bila analiza pripravljena, saj gre očitno za zavlačevanje in prelaganje rešitev problema.

Ad 4. Kot smo že večkrat poudarili, RTV ne more reševati svojih finančnih težav na račun samostojnih delavcev. Le-ti nimajo nikakršnega vpliva na materialno stanje RTV, prav tako tudi ne soodločajo ali kako drugače kontrolirajo finančne mehanizme RTV. Ob nesmiselnem razmetavanju sredstev, ki nastane zaradi slabe organiziranosti hiše, nezadostnih pripravah na snemanje, netransparentnosti poslovanja, nesmiselnih investicij (že drugič v šestih letih), prepoznih programskih odločitev, množenju neproduktivnih vodilnih delovnih mest in podobnih vzrokov, ne moremo pristati na nadaljevanje izkoriščanja samostojnih delavcev. Ker je marsikdo od nas investiral v RTV dobršen del svojega kreativnega življenja tudi ne nameravamo enostavno zapustiti to hišo. Zavedamo se tudi pomena nacionalnega programa, mogoče celo bolj, kot marsikdo, ki kroji usodo tej hiši.

Ad 5. Tukaj gre za očitno sprenevedanje, saj je besedilo Dogovora dovolj jasno. Seveda, če besede sploh še kaj pomenijo. Ali pa pomenijo čisto nekaj drugega? Vodstvo RTV bi se pač rado izognilo izpolnjevanju svojih obljub. Mogoče nekdo enostavno uživa v nesreči drugega? Mislim da ni nobene potrebe dodatno argumentirati te naše zahteve do osnovnih pravic iz dela. Mogoče samo toliko: samostojni novinarji se registrirajo kot S.P. in ne kot samostojni kulturni ustvarjalci.

Ad 6. Status samostojnega delavca v kulturi ima tako samostojni kulturni ustvarjalec kot tudi S.P. na področju kulture. Tisti, ki nimajo statusa, si ga ne morejo privoščiti zaradi prenizkih honorarjev. Ti delavci se pač znajdejo kakor vejo in znajo in so sužnji posojil s katerimi premoščajo zaostanke izplačil honorarjev, da si lahko RTV opomore. Avtorske pogodbe pa so za avtorsko delo, tako vsaj upam!

Če se vodilnim na RTV zdi, da je povsem legalno, da nekdo dela pet let stalno, za polni delovni čas preko Študentskega servisa, opravlja profesionalno delo in se celo podpisuje pod finančne in programske dokumente, bi vprašal, kdaj ta človek študira in čemu je namenjeno študentsko delo.

Kaže, da so zagotovila finančne službe kar na mestu, kar pa ne velja za pravni vidik izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, saj izplačila zamujajo zaradi neskončno dolgih in zapletenih administrativnih poti in prezaposlenosti podpisnikov. Tako se je pripetilo pri marčevskem izplačilu, da je pogodbeni delavec dobil honorar za november in december, kdaj bo dobil februarski je pa vprašanje. Nekdo drugi je čakal na naročilnico dobre tri mesece, da je sploh lahko izstavil račun.

Ad 7. Enakopravnost naj bi bila v naši demokratični družbi, ki rine v Evropo zagotovljena. Če pa je to odvisno od blagostanja nekaterih smo pač v orvelovski družbi, kjer so nekateri enakopravnejši od drugih. Kaže. Da smo pri nas šli še nekoliko dlje in je še več odtenkov enakopravnosti.

Ljubljana, 25. 3. 1998

30/3/1998

Zaradi novih tehnologij, sprememb pravil in internacionalizacije je prišlo do velikh sprememb v audiovizualnem sektorju. Sektor je v tranziciji od stabilne organizacijske in delovne strukture v nestabilno in fluktirajočo.

Te spremembe imajo posledice v zaposlovanju. Vzorec sektorja je geografsko koncentriran in kaže, da bo tako tudi v bodoče. Po eni strani bodo hitre in pomembne spremembe v industriji privedle do povečanja trga "preskrbovalcev vsebine" (content provider) in zaposlitev v "mreži" (net). Po drugi strani pa bo povečanje nestalnega načina dela privedla do stresa in nezaupanja v bodočnost. Usposabljanje v novih in starih tehnologijah se opušča, kar postavlja vprašanje od kod bodo prišli delavci v bodoče.

Stari sistem uprave, ki je baziral na državi, nacionalnih in subnacionalnih TV postajah, je imel težave, vendar je bil stabilen, kar je omogočilo inovativno in živo kulturo usposabljanja. Ta sistem je bil v zadnjih letih skoraj uničen. Nov sistem upravljanja pa se šele poraja. Da bi bil uspešen se mora posvetiti strateškemu upravljanju industrije, usposabljanju delavcev, strukturi trga dela in pogojem, zahtevanih od malih in srednjih podjetij iz katerih je sestavljena evropska audiovizualna industrija.

Poročilo je bilo narajeno na podlagi raziskav v večjih produkcijskih centrih, to je Babelsberg (Nemčija), Tempel District v Dublinu (Irska), Soho v Londonu (Anglija), Houddersfield v Severni Angliji in Barcelona (Španija).

Štirje ključni elementi v audiovizualnem sektorju so:

TEHNOLOGIJA

Sedanji bodoči pogoji v sektorju so pogojeni z tehnološkimi spremembami. Nove tehnologije povzročajo revolucionarne spremembe v produkciji, distribuciji in reprodukciji. Posredno so nove tehnologijeodprle možnosti novim tržiščem, novim izdelkom in novim organizacijskim formam. Digitalizacija omogoča, da so informacije lahko v prosti obdelavi, povezavi in prenosu.

Posledica digitalizacije je stvaritev novega "hibridnega medija" (multimedia), kot tudi modifikacija obstoječih form. Porajajo se nove oblike montaže in obdelave. Večina znanj je skupna filmu, TV in multimediji, vendar je njihova uporaba običajno specifična v izbranem mediju. Do sedaj je bilo običano poklicno usposabljanje pri izobraževanju za specifični medij.

Nove tehnologije spreminjajo tudi oblike distribucije. Najvidnejši je prestop iz zemeljske na satelitsko in kabelsko distribucijo programov. To se bo še okrepilo z prehodom na digitalno TV. Tudi digitalna distribucija filmov je možnost, kar bo velik izziv obstoječem distribucijskem sistemu.

GLOBALNI ORGANIZACIJSKI KONTEKST

V mnogih pogledih je audiovizualna industrija mednarodna in celo globalna. Velike korporacije so mednarodne "omni-media" organizacije, vendar je tudi veliko število majhnih in srednjih podjetij, pogosto specializiranih, z lokalnim namenom.

V porajajoči se multimedijski industriji prevladujejo Američani, toda zahteve po lokalizaciji vsebine (predvsem jezikovne) so čedalje večje, kar ustvarja prostor za evropske operaterje.

Film je mednarodni posel v katerem prevladujejo ZDA. Ključni vzrok je močna vertikalna integracija ameriških studijev, kar jim je omogočilo kontrolo nad konkurenco preko lastništva kinodvoran in distribucije. Seveda je v času velikih produkcij ZDA največ pridobila. Kljub temu, majhne in nekaj večjih Evropskih še vedno lahko živi.

Kot dodatek je potrebno povedati, da ameriški studiji v veliki meri uporabljajo evropsko znanje, usluge in posebne efekte, pri produkcijah v Evropi, kar pomeni občutno angažiranje lokalnih filmskih delavcev.

31/3/1998

Konferenca EURO-MEI Koln, 21. in 22. marca 1998:

Evropske Filmske in TV-filmske Koprodukcije in njihov vpliv na Trg Dela

Poročilo

Po pozdravnem govoru generalnega sekretarja MEI g. Jima Wilsona, je namestnica generalnega sekretarja , ga. Nikola Frank prebrala uvod v konferenco, v katerem je podala izhodišča.

Serija EURO-MEI delavnic (Copenhagen 1993, Atene, 1995 in Paris 1996) je preučila probleme delovnih pogojev samostojnih filmskih in TV delavcev na Evropskem tržišču delovne sile. Rezultati so zapisani v štirih poročilih, ki jih je prejela tudi SKSFTVU. Pomembna ugotovitev je, da so delovni pogoji in plačila zelo različni, tako, da prihaja do nevarnosti nelojalne konkurence, posebno v produkcijskih ekipah pri koprodukcijah.

Te ugotovitve so pripeljale do potrebe po proučitvi vprašanja evropskih koprodukcij in njihovega vpliva na trg delovne sile.

Kljub ameriški dominaciji na evropskem filmskem trgu, je evropska produkcija v zadnjih letih narasla. Koprodukcije so postale pomemben del evropske filmske produkcije. Od 610 filmov, posnetih v letu 1996 je bilo 43,6%, to je 229 koprodukcij. Takšna aktivnost je bila podprta z ustanovitvijo programov kot so EU MEDIA I (od 1990) in MEDIA II (od 1996) ter EURIMAGE fonda, ustanovljenega pri Svetu Evrope 1989.

Ko je govora o filmskih koprodukcijah moramo vedeti, da so mnoge produkcije financirane iz strani TV kanalov. Investiranje evropskih TV postaj oz. kanalov v filmsko produkcijo postaja vse bolj pomembno. Ne samo v deželah, kjer je sodelovanje televizij pri filmski produkciji obvezno, tudi drugje je odstotek TV investicij zelo velik. Levji delež za filmsko industrijo pa pomeni prodaja predvajalskih pravic TV kanalom (nekodirana in plačljiva TV). Zato je potrebno jemati skupaj filmsko in TV koprodukcijo.

Evropska koprodukcija pomeni predvsem naslednje:

skupne produkcije filmov filmskih ali TV produkcijskih družb dveh ali več evropskih dežel, skupno financiranje v skladu z pravnimi normami (kot je določeno v bilateralnih pogodbah)
filmske produkcije, kjer delodajalec angažira ustvarjalce in/ali tehnike (tehnične delavce) iz različnih evropskih držav (dveh ali več)
filmska produkcija v eni ali več evropskih držav, ki ni država, v kateri ima produkcijska hiša sedež
filmska produkcija, kjer produkcijska družba uporablja usluge specializiranih servisev (osvetljava, ton…) v produkciji filma, iz države, ki ni država, v kateri ima produkcijska hiša sedež

Zelo pomemben aspekt v vprašanju evropskih koprodukcij je nacionalna in evropska shema financiranja, ki je povezana z vprašanjem kulturne identitete na nacionalni in evropski ravni. Ali lahko govorimo o evropskem filmu? Veliko ljudi meni, da so samo necionalne in regionalne kulturne identitete, ter da mora biti evropski film nekaj umetnega.

Vsekakor kaže, da je pomembno število uspešnih filmov v zadnjem času nastalo kot koprodukcije in več, v produkcije je bil vložen evropski denar. Veliko koprodukcij kaže, da so zanimive za produkcijske družbe. V nekaterih primerih je to razlog, za črpanje sredstev iz evr

Arhiv

RESOLUCIJA O DELU SAMOSTOJNIH FILMSKIH IN TV DELAVCEV

RESOLUCIJA D.S.F.U.

SESTANEK SKS - SKSFTVU Z VODSTVOM RTV 12. 5. 1997

ZAPIS SESTANKA SKS-SKSFTVU Z VODSTVOM RTV dne 12. 5. 1997

PRISPEVEK K NACIONALNI RAZPRAVI O KULTURNI POLITIKI V SLOVENIJI

MODERNIZACIJA KULTURE IN SAMOSTOJNI DELAVCI

KAJ JE REDNA ZAPOSLITEV IN KAJ SAMOSTOJNO DELO (SAMOZAPOSLITEV)

g. Ivo Bizjak , varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji

SESTANEK Z GENERALNIM DIREKTORJEM RTV

PRIPOMBE ZA RTVS

KONFERENCA MEI V KOLNU

POROČILO VODSTVA RTV SLOVENIJA V ZVEZI Z ZUNANJIMI SODELAVCI

Konferenca EURO-MEI Koln, 21. in 22. marca 1998:

Piškotki in zasebnost